Veste kaj je denar? Ob tem vprašanju danes večina najprej pomisli na bankovce in kovance , ki nam predstavljajo "denar", ker so dokaj likvidni. To pomeni, da so vedno dostopni in jih je mogoče kadarkoli uporabiti za plačilo. Čeprav bankovci in kovanci to vlogo prav dobro opravljajo pa to še vedno ni denar ampak le denarna valuta! Denar namreč razumemo kot posebno dobrino, ki pa mora nastopati v treh pomembnih vlogah: kot menjalno sredstvo, obračunska enota in hranilec vrednosti. Kot menjalno sredstvo se denarna valuta obnese saj z njo skladnost potreb, ki je bila v času naturalnega denarja pogoj za sklenitev menjave ni več potrebna. Tudi v vlogi obračunske enote se denarna valuta dobro obnese, ker so različne cene blaga, storitev in dobrin lahko izražene v enotni obračunski enoti. Zaradi nje je veliko preprostejše tudi trgovanje. Vendar pa je za uspešnost trgovanja potrebna tudi stabilnost denarne valute. V tej vlogi pa se denarna valuta nikoli v zgodovini ni izkazala saj nikoli ni bila dober hranilec vrednosti! Še več, prej je bila podobna zelo zrelemu paradižniku, ki nikakor ne more dolgo ohranjati svoje svežine. Če vzamemo primer ameriškega dolarja lahko ugotovimo, da se je njegova kupna moč od ustanovitve Ameriške centralne banke (1913), katere naloga je bila skrb za stabilnost denarne valute, zmanjšala za dobrih 95 odstotkov. Če ob tem vemo, da je bila povprečna življenjska doba svetovnih rezervnih valut okoli 100 let nas lahko že postane pošteno strah. Še posebej zato, ker do sedaj ni bilo izjem. Tako se je zgodilo s portugalsko denarno valuto v 15. stoletju, s špansko denarno valuto v 16. stoletju, z nizozemsko denarno valuto v 17. stoletju, s francosko denarno valuto v 18. stoletju in tudi z angleškim funtom v začetku 20. stoletja. Sedaj je na vrsti ameriški dolar. In o tem voditelji, gospodarsko hitro razvijajočih se držav, že nekaj časa resno razmišljajo. Sredi meseca julija leta 2009 je tako takratni ruski predsednik Medvedev, na srečanju osmih najbolj velikih gospodarstev v Londonu, predlagal novo svetovno valuto, ki naj bi nadomestila ameriški dolar. Pred kratkim pa so se predstavniki Kitajske, Rusije, Indije, Turčije, Brazilije, Venezuele in držav proizvajalk nafte dogovorili, da bodo medsebojne posle in finančne investicije opravljali kar v lastnih valutah in ne več s pomočjo ameriških dolarjev. Kitajska hkrati zmanjšuje tudi tisti del svojih deviznih rezerv, ki jih ima v denarnih valutah ter jih preusmerja v strateške nakupe bank in realnega premoženja, kot so recimo perspektivna podjetja, rudniki surovin, strateške kovine, redke zemlje in plemenite kovine. Kitajci očitno dobro poznajo izvor besede denar (money), ki v dobesednem prevodu izhaja iz besede »silver« (srebro) in se uporablja v 51. državah! Pravi, realni denar torej predstavlja in udejanja srebro, denarna valuta je zgolj obljuba izdajatelja in predstavlja dolg! Česa imate več, dolga ali srebra?
Glavna uporaba zlata v zgodovini je bila namenjena nakitu in denarju. Nakitu iz estetskega vidika, denarju pa zato, ker je zlato najboljši hranitelj vrednosti. Ena izmed nalog denarja je namreč prav ohranjanje vrednosti in to poslanstvo zlato, za razliko od denarnih valut, uspešno opravlja že več tisoč let. Ko vidite spreminjajočo se dnevno ceno zlata, v bistvu vidite vrednost denarne valute, ki se spreminja glede na vrednost zlata. Vrednost zlata se namreč ne spreminja! Vrednost zlata se v bistvu ni spremenila že več tisoč let, saj lahko za enako enoto zlata še vedno kupite podobno blago ali storitev kot pred 2000 leti. Lep primer ohranjanja kupne moči je vrednost unče zlata (31,10348g), s katero se je dalo pred 2000 leti obleči vojaka. Tudi danes se da s prej omenjeno enoto zlata kupiti kakovostno volneno obleko, ostane pa tudi še za nekaj srajc, kravat, spodnjega perila, nogavic, par čevljev in pas! Zato na naložbo v zlato ne gre gledati z enakimi očmi kot na naložbo v delnice ampak kot na zaščito dela finančnega premoženja v negotovih finančnih in gospodarskih razmerah. Zlato je namreč hranilec vrednosti, ki je skoraj v popolnosti neodvisen od gospodarskih razmer in se enako dobro počuti tako v obdobju deflacije kot tudi v obdobju inflacije. Zato bo, v nasprotju z delnicami družb ali državnih obveznic, zlato vedno ohranjalo svojo vrednost. Trenutna cena zlata po mojem mnenju niti približno ne odraža »realne« cene, ki bi morala biti glede na finančno in gospodarsko situacijo veliko višja. Samo pomislite: začelo se je s težavami Irskih bank, nadaljevalo se je z Grčijo, ki je že več kot dve leti na finančni infuziji, finančno pomoč so že dobile Portugalska, Ciper in Španija. Slednja celo povprašuje po dodatni finančni pomoči, Italija pa se otepa z vedno večjimi finančnimi težavami. Zadolžitve držav in posameznikov neprestano naraščajo, brezposelnost se povečuje, cene hrane naraščajo,… cena zlata v evrih pa je ob vsem tem še vedno nekje na ravni izpred desetih mesecev. V septembru mesecu tako Evropsko monetarno unijo čakajo številni pomembni dogodki, sklepi in roki zato lahko takrat računamo na nov, še resnejši izbruh krize. Trenutna cena zlata torej ne odraža njegove vrednosti tudi zato, ker je pravilna in pravočasna zaščita osebnega premoženja v tem trenutku neprecenljiva!
Plemenite kovine so že več kot 2000 let denar, ljudje pa še vedno nanje gledajo kot na neko eksotično obliko naložbe s katero ne vedo kaj početi. To je še posebej očitno zadnjih 40 let v katerem je finančni sistem namerno in v popolnosti zanemarjal zlato in srebro. A dejstvo ostaja, da sta zlato in srebro edini pravi denar! Prav zato je razmišljanje ali imeti del premoženja v plemenitih kovinah ali ne popolnoma irelevantno in skregano z logiko še posebej, če se v teh finančno nepredvidljivih časih trudite ohranjati realno kupno moč svojega premoženja. Tisti, ki menite, da inflacija še ni problem imate lahko prav, če upoštevate le statističen podatek, ki v juniju prikazuje 2,3% letno inflacijo. V realnosti pa je inflacija že več kot dvakrat višja. Ko sem pregledoval povprečne letne drobnoprodajne cene za 20 izdelkov v Sloveniji, so se te v petih letih v povprečju povišale za 27%, Stitistični urad RS pa je za enako obdobje nameril le 14% inflacijo. In kako pride do takega razhajanja med realno in statistično inflacijo? Zaradi interpretacije in orodij s katerimi državna statistika lahko prikaže lepšo sliko. V humornem smislu to pomeni, če lahko vzdržujete osla, državna statistika šteje, da ste že na konju. V trdem, realnem svetu pa imajo za to na voljo štiri metode: hedonistično prilagoditev, nadomestek (zamenjavo), spremembo uteži in izključevanje dobrin. V prvem primeru izkoriščajo naše drobne užitke, ki se jim nismo pripravljeni kar tako odpovedati. Tako danes najdete svojo priljubljeno pločevinko pijače, čokoladico, jogurt ali kakšen drug izdelek v drugačni, ličnejši embalaži a hkrati tudi manjši in po enaki ceni kot prej! Kljub temu, da vi torej dobite manj za enako ceno je za statistike to še vedno isti izdelek po enaki ceni. Če tega ni mogoče narediti, se zatečejo k nadomestitvi dražjega izdelka za cenejšega. V primeru mesa lahko stegno, hrbet ali pljučno pečenko (I. kategorija) zamenjajo za pleče (II. kategorije), ki dosega nižjo prodajno ceno in ugotovijo, da se je meso pocenilo kljub temu, da ste vi za pečenko plačali več. Ko tudi ta metoda odpove se statistiki zatečejo k naslednji metodi, znižanju uteži tisti skupini (hrana, energija, oblačila, šolanje,...) v potrošniški košarici, ki se v določenem obdobju preveč podraži. Električna energija za gospodinjstvo je recimo tako v začetku leta 2000 predstavljala 3,5% košarice, konec leta 2005 pa le 2,5%. Na koncu statistikom ostane le še izključitev določenih skupin iz izračuna inflacije. Življenjski standard se torej znižuje, dohodek in premoženje na prebivalca upadata, brezposelnost je namerno podcenjena. Verjemem, da je ljudem težko razumeti kaj se dogaja in so prestrašeni glede prihodnje situacija, a ravno zato morajo nujno zaščititi del svojega premoženje pravočasno in na pravilen način! S pravim denarjem, zlatom in srebrom. Situacija se bo v prihodnje za posameznike še poslabšala, ker se bodo nakopičeni dolgovi »odplačevali« skozi vedno višjo inflacijo in devalvacijo papirnatih valut. Imate pravi denar?
To retorično vprašanje sem že pred leti postavil bralcem v enem izmed lokalnih časopisov. Takrat sem glede na odziv bralstva sam pri sebi zaključil, da se osebni premoženjski svetovalec smatra za razkošje, ki si ga večinoma ne morejo privoščiti. In danes ugotavljam, da je razmišljanje še vedno zelo podobno tistemu iz pred petih let, preden se je zgodila občutna korekcija na delniških trgih. A naj najprej razjasnim pojem svetovalca, ki je bil v preteklih letih zelo zlorabljen. Z njim se je namreč »kitil« vsak prodajalec različnih finančnih produktov, ki je imel popoldan nejveč dve uri prostega časa. Tu torej ne bom govoril o tistem svetovalcu, ki govori kar ve ampak o takem, ki ve kar govori. Govorim o svetovalcu, ki vas bo obiskal zaradi vas in vaših finančnih ciljev in ne zaradi samega sebe! O svetovalcu, ki vam bo predstavil potrebe po varčevanju, vas hkrati opozoril na morebitne rizike, ki vam lahko prekrižajo pot do uresničitve zastavljenih finančnih ciljev in vam hkrati predlagal optimalno zaščito teh rizikov. Svetovalec, ki vam bo vedno svetoval etično, vsestransko in vas opozarjal na pomembne spremembe na finančnih trgih. Skratka govorim o svetovalcu, ki bi moral postati vaš prijatelj in nepogrešljiv »član« družine! Se vam zdi to pretirano? Poglejmo, če res. Imate svojega frizerja? Zavarovalnega agenta? Svojega avtomehanika? Osebnega trenerja? Osebnega zdravnika? Svojega odvetnika? Verjetno lahko na večino teh vprašanj odgovorite pozitivno. Zakaj se potem ne odločite tudi za osebnega premoženjskega svetovalca s katerim boste brezskrbneje jadrali skozi finančna neurja? Tisti, ki so v svoje družine že pred časom sprejeli premoženjskega svetovalca so bili recimo pravočasno opozorjeni na borzni zlom leta 2008 in večji del svojih naložb rešili pred izgubo. Še več, s spremembo naložbene politike so do danes naredili lep donos! Tisti, ki so se s svojim premoženjskim svetovalcem posvetovali v času možnosti investicije v delnice NKBM so se izognili 94% »izgubi« v petih letih! Tisti, ki so se posvetovali s svojim svetovalcem glede delnice Krke, so le-to že zdavnaj zamenjali za optimalnejšo naložbo. Tisti, ki so desetletje plačevali zavarovalnici premijo, ki jim ni zagotavljala optimalne zavarovalne vsote v primeru nezgode, imajo danes na zavarovalni polici optimalno višino zavarovalne vsote. In kdor je pred srečanjem s svetovalcem menil, da bo svojo pokojninsko vrzel zapolnil z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru danes ve, da je živel v veliki iluziji. To je le nekaj primerov, kjer smo premoženjski svetovalci s svojim znanjem, ki ga nenehno dopolnjujemo, svojim strankam lahko pomagali do pravilnejših finančnih odločitev. Pred vsemi nami pa se v bližnji prihodnosti kažejo novi, še večji izzivi: devalvacija papirnatih valut, višja brezposelnost, nižje plače, višji davki, podražitve, visoka inflacija, vprašljive (zavajajoče) finančne ponudbe, nestabilnost bančnega sektorja, ponaredki plemenitih kovin, zdravstvena reforma, pokojninska reforma,... in še bi lahko našteval. Boste poleg vedno večjih pritiskov na svojem delovnem mestu lahko sami kos vsem prihodnjim finančnim izzivom? Slovar slovenskega knjižnega jezika definira razkošje kot nekaj kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. Prepričan sem, da je iz napisanega jasno razbrati, da osebni premoženjski svetovalec v današnjih finančno nepredvidljivih časih nikakor ni razkošje ampak preprosto nuja!
Slovenci, ki imajo za okoli 14 milijard evrov denarja shranjenega na bankah in Hrvati, ki imajo na bankah shranjenega še veliko več denarja, čakajo. Koga? Na kaj? Zakaj? To so vprašanja, ki se mi podijo po glavi in na katera si skušam odgovoriti že nekaj časa. Morda čakajo zato, ker verjamemo v star pregovor, da kdor čaka, dočaka. To je zagotovo res, vprašanje pa je kako dobro je tisto kar slednjič pride k čakajočemu. Komitenti lahko recimo dočakajo, da določene banke v prihodnje propadejo. V Ameriki jih je v lanskem letu propadlo 92, v letošnjem letu pa do sedaj »le« 32. Lahko pa imajo "srečo" in dočakajo le zaprtje banke in vseh transakcij (tudi preko bančnih avtomatov) za mesec dni, tako kot se je to pred kratkim zgodilo komitentom italijanske banke BNI (Banca Network Investimenti). Še z večjo verjetnostjo pa lahko bančni komitenti pričakujejo izgubo kupne moči (devalvacije papirnatega denarja) skozi višje cene in nižje osebne dohodke, kar naj bi za hrvaško kuno menda že predlagali analitiki ene največjih britanskih bank, banke Barcleys. Ja, tiste banke, ki je zaradi manipulacije obrestne mere LIBOR odgovorna za največji bančni škandal v 21. stoletja! Morda pa komitenti čakajo na to, da se bosta gospodarska in finančna situacija vrnili v normalno stanje. Pozabite, to se ne bo zgodilo! Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper, Italija(?),... Velika Britanija, Amerika, Japonska,... so države, ki so zadolžene čez glavo in nimajo denarja s katerim bi se lahko prav dolgo časa obdržale na površju. In, ker te države druga za drugo padajo v novo recesijo za seboj pa vlečejo ohlajajoče se kitajsko gospodarstvo, ki se že bori s povišano inflacijo in nepremičninskim balonom, nas v prihodnje zagotovo ne čaka prav nič prijetnega. Tako se iz recesije pomikamo v obdobje stagflacije, končali pa bomo v veliki gospodarski depresiji, ki bo zaradi globalizacije veliko hujša kot tista iz leta 1930. Bodo bančni komitenti res tako dolgo čakali? Zgodovina uči, da obstaja velika verjetnost, da bodo bančni komitenti tudi tokrat, v skrbi za svoje prihranke, šele v zadnjem trenutku spregledali in spremenili svoje prepričanje ter se iz apatičnih varčevalcev spremenili v panične investitorje! Temu pa je tako predvsem zato, ker je večina ljudi še vedno brezbrižnih do svojih osebnih financ in ker v svoji coni ugodja zaupajo le lažnemu občutku varnosti bančnih inštitucij. Ali kakor pravi pregovor: "Slepe so oči, ko se pamet z drugim ukvarja."
Verjetno ste tudi sami opazili, da »lokali« v katerih se odkupuje zlato zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. Se sprašujete zakaj? Zato seveda, ker je to za ta mini podjetja zelo donosen posel. In to predvsem iz dveh razlogov: ker se ljudje ne zavedajo pomembnosti zlata in ker ne poznajo njegove »realne« vrednosti. Zgodovina nam je že večkrat pokazala, da v časih velike finančne negotovosti in negativnih realnih obrestnih mer, zlato igra zelo pomembno vlogo pri ohranitvi realne kupne moči posameznika. A se ljudje največkrat tega ne zavedajo, ker ne upoštevajo, da poleg statistične inflacije s katero se soočajo preko različnih informativnih medijev poznamo tudi realno inflacijo! In to je tisto, kar jim potihoma iz žepa krade vedno težje zaslužen denar. Še težje pa je to dejstvo sprejeti ob gledanju naraščajočih grafov. Vzemimo za primer Dow Jones Industrial Average Index, ki je v zadnjih 14. letih v dolarjih dosegel 63% donos, a je v primerjavi z zlatom (hranilcem vrednosti) v enakem obdobju izgubil kar 82% vrednosti! Torej se postavlja vprašanje zakaj danes prodajati zlato v takšni (naložbeni) ali drugačni (nakit) obliki? Edina razumljiva utemeljitev bi po mojem mnenju lahko bila trenutna nezavidljiva finančna situacija posameznika. Samo v tem primeru se mi zdi smiselna zamenjava zlata (nakita) za vedno manj vredno papirnato valuto (evro). A še v tem primeru naj bi odkupna cena ne bila nižja za več kot 15% od takratne borzne cene. Pri odkupu naložbenega zlata, katerega kovnica ima status dobre dobave (good delivery) pa bodite osveščen prodajalec in se trgovcu ne dajte prepričati, da je zlato brez papirnatega certifikata manj vredno od tistega s papirnatim certifikatom. V ozadju preprosto ni zdrave logike ampak zgolj želja trgovca po poceni odkupu! Poglejmo recimo primer iz realne življenjske situacije. Investirate v naložbeno zlato kovnice z »good delivery« liste pri LBMA (London Bullion Market Association) in ob nakupu je naložbeni palici priložen tudi papirnati certifikat. Po določenem času, ko se odločite to zlato odprodati ima kovnica še vedno status dobre dobave (good delivery) vi pa ugotovite, da ste papirnati certifikat nekam založili ali celo izgubili. Je vaša naložbena palica zato izgubila status »good delivery«? Ne, ker ima kovnica še vedno enak status. Je vaše zlato sedaj zato manj vredno? Ne, ker je zlato še vedno enake mase in čistine. Ga morate prodati po nižji ceni kot se odkupuje naložbeno zlato? Nikakor ne! To je le interes trgovca, ki pa v tem svoji nameri ne bo uspel, če boste vi osveščen naložbenik in se boste znali postaviti za svojo naložbo!
Slovenija po praznovanju 20-letnice postaja vse starejša, a ob tem žal tudi vse revnejša. In z njo tudi njeni prebivalci. Tako je, sodeč po statističnih podatkih, število starejših od 65 let že od leta 2004 večje od števila mladostnikov, ki še niso dopolnili 14 let. V dvajsetih letih se je število mladih menda zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov. Najhitreje se povečuje število tistih, ki dočakajo 80 let ali več kar pomeni, da se nam obeta vedno daljša življenjska doba. Super, kaj ne? Seveda, če si jo bodo ljudje lahko privoščili. Mlajši ljudje bodo zaradi vitaminsko osiromašene ali zastrupljene hrane verjetno vedno pogosteje obolevali in umirali. Morda celo prej kot njihovi starši. Daljša življenjska doba bo tako možna le v primeru, če si jo bomo finančno lahko privoščili. Zaradi vedno višjih cen zdrave hrane, višjih stroškov zdravstvene oskrbe in vedno nižjih pokojnin zaradi padca realne kupne moči denarne valute – evra. Večina verjetno ne ve, da je evro valuta v zadnjih desetih letih v povprečju izgubljala 14,6% realne vrednosti na leto v primerjavi z zlatom. To pomeni, da se mora vaše premoženje na letni ravni plemenititi z vsaj enakim donosom kot valuta izgublja na svoji vrednosti, da ohranjate svojo realno kupno moč. Tega pa z denarnimi naložbani nikakor ne boste uspeli doseči. Trenutno imajo Slovenci v bankah dobrih 14 milijard evrov. Zakaj? Menda zato, ker je »varno« in ker ne želijo špekulirati. Ob tem pa pozabljajo, da je varnost le navidezna, špekulacija pa ogromna. Ne zavedajo se namreč, da z obljubljenimi obrestmi že danes ne pokrivajo realne inflacije, ki bo v prihodnje vse višja. Realna inflacija je namreč veliko višja od statistično predstavljene in se v EU se trenutno giblje okoli 6%, v Združenih državah Amerike okoli 10%, v Veliki Britaniji pa okoli 12%. Torej vam tudi 5% obrestna mera pri bančnem depozitu ne pomaga prav veliko! Seveda je vaša pravica, da svoje premoženje še naprej izpostavljate riziku razvrednotenja denarne valute vendar menim, da bi bilo zelo smiselno čimprej razmisliti o optimiziranju dela vašega premoženja. In to z naložbo, s katero boste obdržali finančno samostojnost, likvidnost in realno vrednost premoženja. Najenostavneje boste to naredili s plemenitimi kovinami, ki to poslanstvo opravljajo že več kot 4.000 let. Že imate plemenite kovine v svojem portfelju?
Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale, ki pa ga lahko danes v povezavi s plemenitimi kovinami najdemo tudi v Sloveniji. Prebivalci tega kraja se imajo za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni in neprestano tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Brez pravega razloga za medsebojna tekmovanja in dvoboje, v njih vseskozi tli nezdravi tekmovalni duh. Verjetno zaradi zgodovine, kajti kogar koli je v preteklosti zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na glas: »Gnoja da imajo dosti in dober koruzni kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh-kakor v paradižu da žive; samo pameti da nimajo prave.« Taka hvala je Butalcem dobro dela. In so dejali: »Ko imamo obilno vseh drugih dobrot, ni vrag, da ne bi dobili še pameti, kolikor treba – za denar je na prodaj vse! Potem bomo v Butalah brez napake!« Ko pa so se v sosednjem kraju pojavili mlajši, podjetnejši in bistrejši prebivalci je v Butalah zavel veter strahu. Prebivalci Butal so se počutili tako ogrožene, da jih je zapustila celo pamet. Kje je to še posebej očitno? Pri odkupu naložbenih palic s t. i. »good delivery« standardom, ki je najvišji standard kakovosti zlatih palic, katerih kakovost z letnimi inšpekcijskimi nadzori kovnic, preverja tudi samo stanovsko združenje London Bullion Metal Associated. Ta standard je za investitorja zelo pomemben zato, ker je s tem njegovim naložbenim palicam zagotovljena mednarodna likvidnost! Pri uradnih ponudnikih v Sloveniji lahko najdemo naslednje kovnice, ki imajo ta standard: PAMP, Argor, Umicore, Heraeus in Valcambi. Med naštetimi je tudi kovnica z najdaljšim neprekinjenim statusom dobre dobave v Evropi, belgijska kovnica Umicore. Glede na tradicijo in sloves kovnice bi pričakovali, da z likvidnostjo in pričakovano pošteno odkupno ceno tudi v Butalah ne bo izzivov. A glej ga zlomka, v Butalah imajo poleg Butalcev tudi butalske cene! Ob tem očitno pozabljajo, davečino ljudi lahko zavajaš kratek čas, nekatere ljudi lahko zavajaš ves čas, ne moreš pa vseh ljudi zavajati ves čas. In ni res, da je za denar na prodaj vse! Zdrave pameti, poštenja, spoštovanja in poslovne etike se ne da kupiti. Lahko jih imaš ali pa ne. V Butalah torej nič novega, še vedno iščejo pamet.
Zadnje čase smo priča vedno višjim cenam surovin in plemenitih kovin. Kar ni presenetljivo, če vemo, da denarne valute povsod po svetu izgubljajo na svoji vrednosti. In, če vemo, da se nahajamo v surovinskem megatrendu! Zato naj vas trenutne vrednosti plemenitih kovin nikar ne odvrnejo od njihovega nakupa. V kolikor vam je vrednost zlata že nedosegljiva, se odločite za srebro! In nikar ne čakajte na najprimernejši trenutek za nakup, ker se vaše čakanje lahko razpotegne in postane zelo frustrirajoče. Čeprav je vrednost srebru od začetka leta zrasla za slabih 54% v primerjavi z ameriškim dolarjem, je njegova cena še vedno za 50% nižja od do sedaj dosežene najvišje nominalne vrednosti v letu 1980. Da je vsaka korekcija zato odlična priložnost za nakup, se je lepo pokazalo ob zadnji korekciji za 2$ pri eni unči (31,1035g), ko je prodaja srebrnih Eaglov dosegla 675.000 kosov v enem samem dnevu! Svetovno znani analitik, James Turk zato meni, da lahko izjemno podcenjeno srebro kmalu doseže tudi vrednost 50 ameriških dolarjev za prej omenjeno enoto. Zakaj? Zato, ker gre za kovino z monetarno in industrijsko (surovinsko) vrednostjo. Nedolgo nazaj so nekateri znanstveniki prišli do zanimivih ugotovitev. Če bi vsi na svetu hoteli živeti po našem zahodnjaškem standardu, bi za zagotovitev potrebnih količin surovin potrebovali še tri planete Zemlja! Povečano povpraševanje po surovinah potrjujejo tudi analitiki Merrill Lynch, ki napovedujejo, da bo samo za izboljšavo infrastrukture v naslednjih treh letih porabljenega več kot 6 bilijonov ameriških dolarjev. Od tega zneska bo kar 80% investiranega v t.i. BRIC države od katerih bo samo Kitajska porabila več kot vse ostale države skupaj – 3.8 bilijona ameriških dolarjev. Sodeč po teh podatkih torej lahko pričakujemo, da bo vrednost vsem surovinam, med njimi tudi srebru, v prihodnje še rasla in rasla! Lahko torej sedite s prekrižanimi rokami in opazujete donose, ki gredo mimo vas ali pa premoženje vzamete v svoje roke in se čimprej pridružite surovinskemu megatrendu. Izbira je vaša!
V finančnih časih, ki smo jim danes priča so plemenite kovine v naložbeni košarici vsakega posameznika nujnost. Temu dejstvu danes ne morejo več ugovarjati niti bankirji, ki so dolga leta zlato označevali z barbarsko relikvijo, ki ne prinaša obresti. Danes pa vse pomembnejše banke aktivno spremljajo trg plemenitih kovin in "napovedujejo" pričakovane prihodnje cene. Podobne analize se je lotil tudi analitik pred kratkim ustanovljene, manjše slovenske banke. No, težko bi temu rekli analiza, ker je bil pregled trga površen in nestrokoven. Temu se seveda ne gre preveč čuditi, ker analitik pač ni strokovnjak s tega področja. Bolj preseneča dejstvo, da se je analitik v bolj branem finančnem dnevniku javno izpostavil s tako količino neverodostojnih podatkov. Očitno meni, da mu bodo zato, ker je bankir, ljudje pač vse verjeli. A te časi so nepreklicno mimo! V prihodnjih, finančno nepredvidljivih časih bodo ljudje vse manj zaupljivi do različnih analitikov in svetovalcev. Njihovega prihodnjega zaupanja bodo deležni le verodostojni finančniki in prav je tako! Poglejmo kako je slovenski bančni analitik v svojem članku "razmišljal" o zlatu:
- zlato je zanimivo za upravljanje portfelja, ker pripomore k zmanjšanju tveganja - zlato je samo po sebi zelo tvegana naložba - zlato naj ne presega 10% deleža portfelja - zlato naj bi v prihodnjih treh do petih letih izgubilo vrednost, ker je precenjeno Že površen pogled na prvi dve trditvi vam pove, da se medsebojno izključujeta, zato je vsaka moja dodatna beseda povsem odveč. Ustavimo pa se malo pri tretji trditvi. Ta trditev bi bila morda aktualna pred tremi leti, ko so jo zagovarjali tudi svetovno priznani analitiki trga plemenitih kovin s katerim se ukvarjajo že več deset let. Danes je ta priporočen delež že precej višji in se giblje okoli 25%. Dejstvo pa je, da je višina deleža zlata v portfelju vsakega posameznika odvisna predvsem od finančne in gospodarske situacije, njegove finančne zmožnosti ter finančne osveščenosti. Četrta trditev pa kaže na analitikovo popolno nerazumevanje trenutne finančne situacije in nepoznavanje trga plemenitih kovin. Z vstopom v drugi krak recesije, ki jo napovedujejo že v letošnjem letu se bo prava kriza šele začela! Lansko leto je v Ameriki propadlo 140 bank, v letošnjem letu že 122. Zaradi globalizacije bo ta val v dobršni meri slej ko prej pljusknil tudi v evro območje. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že do sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute uničilo (razvrednostilo). In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. In prav pred devalvacija denarnih valut, ki že zadnjih 10 let v povprečju izgubljajo 10% realne kupne moči, sta srebro in zlato ena najboljših zaščit. Zato je namesto padca vrednosti zlata v prihodnje bolj realno pričakovati vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še veliko možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti lojalni in kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank. |
SVETOVANJE ZA VAS |
|