Velikokrat je slišati, da inflacije ni. Sam sem seveda povsem drugačnega mnenja, zato želim pojasniti nekaj trikov zaradi katerih večina ljudi ne prepozna inflacije in zato nanjo odreagira pozno. Največkrat prepozno! In to zaradi t.i. skrite inflacije na katero niso dovolj pozorni. Ste morda opazili, da se je embalaža vašega priljubljenega prehrambnega izdelka, ki ima sicer lahko enako ceno kot pred letom dni, zmanjšala? No, lahko pa je embalaža ostala enake velikosti, vsebine pa je v njej manj kot pred letom dni. Na tak način lahko izgubite tudi do 20% kupne moči. To pa je šele začetek. Naslednji izmed zelo pogosto uporabljenih trikov je ta, da v izdelku manjka kakšna izmed sestavin, ki je bila do tedaj prisotna. Na primer v pecivu, kjer sta bila prej med sestavinami oreh in lešnik, se sedaj nahaja samo lešnik. Ali pa se v izdelku nahaja cenejši nadomestek oziroma je ta razredčen. Za enako ceno, seveda! Inflacija je opazna tudi pri embalaži. Pakiranja so enostavnejša in z manj barvami (ker je draga) ali pa je izdelek zapakiran tako, da zgleda vrednejši in se ga tako skrije vse do odprtja embalaže. In še nekaj. Roki uporabe so na izdelkih vse krajši z namenom, da si proizvajalci povečajo promet, ker vi izdelek predčasno zavržete. Kaj pa je s cenami goriv, energentov in stalnimi stroški kot so na primer RTV naročnina, zavarovanje avtomobila in odvoz smeti? Ti so v obdobju od januarja 2008 do konca leta 2012 v povprečju zrasli za 24,23%, kar pomeni 4,85% povprečno letno inflacijo. Statistični urad Republike Slovenije v tem času priznava skupno 10,9% oziroma le 2,18% povprečno letno inflacijo. To pa je več kot 100% razlika! Pri povprečni letni obrestni meri 2% na depozit za dobo enega leta, s padajočim trendom, to seveda pomeni, da vaše premoženje realno izgublja na vrednosti. In, če ne boste del svojega premoženja pravočasno in na pravilen način zaščitili, bo z vsakim naslednjim letom vašega premoženja vse manj in manj. Čeprav je inflacija trenutno prikrita, je ne gre podcenjevati!
Plemenite kovine so že več kot 2000 let denar, ljudje pa še vedno nanje gledajo kot na neko eksotično obliko naložbe s katero ne vedo kaj početi. To je še posebej očitno zadnjih 40 let v katerem je finančni sistem namerno in v popolnosti zanemarjal zlato in srebro. A dejstvo ostaja, da sta zlato in srebro edini pravi denar! Prav zato je razmišljanje ali imeti del premoženja v plemenitih kovinah ali ne popolnoma irelevantno in skregano z logiko še posebej, če se v teh finančno nepredvidljivih časih trudite ohranjati realno kupno moč svojega premoženja. Tisti, ki menite, da inflacija še ni problem imate lahko prav, če upoštevate le statističen podatek, ki v juniju prikazuje 2,3% letno inflacijo. V realnosti pa je inflacija že več kot dvakrat višja. Ko sem pregledoval povprečne letne drobnoprodajne cene za 20 izdelkov v Sloveniji, so se te v petih letih v povprečju povišale za 27%, Stitistični urad RS pa je za enako obdobje nameril le 14% inflacijo. In kako pride do takega razhajanja med realno in statistično inflacijo? Zaradi interpretacije in orodij s katerimi državna statistika lahko prikaže lepšo sliko. V humornem smislu to pomeni, če lahko vzdržujete osla, državna statistika šteje, da ste že na konju. V trdem, realnem svetu pa imajo za to na voljo štiri metode: hedonistično prilagoditev, nadomestek (zamenjavo), spremembo uteži in izključevanje dobrin. V prvem primeru izkoriščajo naše drobne užitke, ki se jim nismo pripravljeni kar tako odpovedati. Tako danes najdete svojo priljubljeno pločevinko pijače, čokoladico, jogurt ali kakšen drug izdelek v drugačni, ličnejši embalaži a hkrati tudi manjši in po enaki ceni kot prej! Kljub temu, da vi torej dobite manj za enako ceno je za statistike to še vedno isti izdelek po enaki ceni. Če tega ni mogoče narediti, se zatečejo k nadomestitvi dražjega izdelka za cenejšega. V primeru mesa lahko stegno, hrbet ali pljučno pečenko (I. kategorija) zamenjajo za pleče (II. kategorije), ki dosega nižjo prodajno ceno in ugotovijo, da se je meso pocenilo kljub temu, da ste vi za pečenko plačali več. Ko tudi ta metoda odpove se statistiki zatečejo k naslednji metodi, znižanju uteži tisti skupini (hrana, energija, oblačila, šolanje,...) v potrošniški košarici, ki se v določenem obdobju preveč podraži. Električna energija za gospodinjstvo je recimo tako v začetku leta 2000 predstavljala 3,5% košarice, konec leta 2005 pa le 2,5%. Na koncu statistikom ostane le še izključitev določenih skupin iz izračuna inflacije. Življenjski standard se torej znižuje, dohodek in premoženje na prebivalca upadata, brezposelnost je namerno podcenjena. Verjemem, da je ljudem težko razumeti kaj se dogaja in so prestrašeni glede prihodnje situacija, a ravno zato morajo nujno zaščititi del svojega premoženje pravočasno in na pravilen način! S pravim denarjem, zlatom in srebrom. Situacija se bo v prihodnje za posameznike še poslabšala, ker se bodo nakopičeni dolgovi »odplačevali« skozi vedno višjo inflacijo in devalvacijo papirnatih valut. Imate pravi denar?
Inflacija, beseda, ki jo bo v prihodnje vedno pogosteje slišati. In kaj pravzaprav je inflacija? Je razvrednotenje denarja, ki se pojavi, če količina denarja v obtoku narašča hitreje kot potrebe po denarju, ki se povečujejo s povečanjem blagovne proizvodnje. In prav zaradi inflacije ima denar določeno časovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjšuje, tako da z enakim denarnim zneskom ne morete več kupiti enake količine blaga, kot ste to lahko storili recimo pred enim letom. V realnosti to izgleda tako, da sta v Ameriki pred petdesetimi leti morala nakupljeno blago za 10 ameriških dolarjev v trgovini z živili odnesti dva odrasla človeka, danes pa lahko to opravi že petletnik. O inflaciji si lahko veliko preberete tudi na spletnem naslovu Evropske centralne banke (http://www.ecb.int/ecb/educational/hicp/html/index.sl.html), kjer so izdali tudi brošuro za učitelje. Ste že slišali, da bi jo kdo uporabljal? Ne? Verjetno za to obstaja določen razlog. Finančni svet, kot ga poznamo danes, obstaja samo še zaradi nenehnega tiskanja nove in nove količine denarja. Več kot 100-krat več od letne proizvodnje zlata se ga natisne. A to ne more trajati v nedogled. Finančni sistem, ki temelji na denarju brez realne podlage in obresti, je namreč obsojen na propad, ker vse skupaj temelji na eksponentni rasti. Dolgovi se povečujejo izjemno hitro in jih zato ni moč več odplačati. Tako je propad finančnega sistema z razvrednotenjem denarja neizogiben, vprašanje je le, kdaj se bo to zgodilo. In takrat bo inflacijo zamenjala hiperinflacija! To se vam morda ta trenutek zdi oddaljena, manj verjetna možnost. Pa temu ne bi smelo biti tako, saj nas primer hiperinflacije v Nemčiji, ko je inflacija v samo treh letih in pol narasla z 2,6% na 100,6% opozarja, da se to lahko zgodi izredno hitro. Podobna zgodba se danes odvija v Zimbabveju, kjer je sredi leta 2008 hiperinflacija že presegla 231 milijonov odstotkov in so državljani za bankovec "vreden" sto milijonov zimbabvejških dolarjev lahko kupili štruco kruha ali pa šop petih banan! Par mesecev kasneje so zimbabvejskemu dolarju odstranili 10 ničel, tako da je milijarda dolarjev postala en sam zimbabvejski dolar. Denar je le obljuba! Zato v prihodnje inflacije oziroma hiperinflacije nikakor ne gre podcenjevati, na kar opozarja tudi ekonomist in statistik John Williams v svojem intervjuju (http://www.fairfieldweekly.com/article.cfm?aid=16014). Mnenja je, da se hiperinflaciji v Ameriki ne morejo izogniti in da bo njihova denarna valuta tako razvrednotena, da bo služila le še kot toaletni papir ali tapeta. Pravi, da se kaj lahko zgodi, da bodo ljudje zvečer odšli v prestižno restavracijo, kjer bodo naročili drago večerjo in prestižno buteljko vina, katerega prazna, odpadna steklenica bo naslednjega jutra vredna več kot pa bodo zanjo odšteli ob večerji. Težavo vidi predvsem v tem, da ameriški finančni sistem ni z ničemer podprt, saj večinoma temelji na elektronski obliki valute, ki pa se v primeru hiperinflacije seveda ne obnese. Na realno možnost hiperinflacije v Ameriki je pred časom že opozoril tudi dr. Marc Faber (http://www.cnbc.com/id/29047443). Evru, ki je v začetku lanskega leta praznoval svoj deseti rojstni dan tudi ne kaže najbolje. Čeprav bi lahko bil glede na zaloge zlata Evropske centralne banke in ostalih nacionalnih centralnih bank, ki imajo v lasti skupaj več kot 36 odstotkov svetovnih zlatih rezerv, vezan na zlato podlago, je ostal le zakonito plačilno sredstvo na osnovi vladnega odloka. Obljuba na papirju. In ker se zaradi tiskanja denarja po željah in direktivah evropske vlade količina denarja v obtoku povečuje nesorazmerno s povečanjem BDP-ja, se lahko že pri desetih letih "pohvali" s povprečno 9,8 odstotno letno inflacijo. Na visoko inflacijo se je torej potrebno pripraviti pravočasno, z izbiro primernih naložb, ki bodo v prihodnje vsaj ohranjale vrednost vašega premoženja. To so kapitalske naložbe (delnice, delniški skladi, naložbeno življensko zavarovanje, nepremičnine, umetnine, plemenite kovine, surovine...), ki vam bodo prinašale višje donose od realne inflacije. Surovine imajo za razliko od papirnate denarne valute stvarno vrednost in jih ni mogoče reproducirati. Vrednost pol kilograma bakra, mernika pšenice ali unče srebra ni odvisna od bank ali državnih obljub. Vrednost surovinam raste zaradi njihove uporabnosti, na primer bakra v žicah, pšenice v kruhu in srebra kot denarja. In prav zaradi odsotnosti tveganja reprodukcije, so surovine danes dragocena oblika bogastva. Dajte svojemu osebnemu premoženju možnost v boju s prihajajočo (hiper)inflacijo! p. s. Če ste pozabili kako izgleda hiperinflacija v realnosti, s klikom na spodnjo datoteko poglejte primer naraščanja cene časopisa v Jugoslaviji leta 1993.
|