Vedno znova, več let zapored, na straneh slovenskih finančnih medijev beremo o poku balona pri ceni zlata. Vsak nihaj cene navzdol, ki je posledica manipulacije ali 'zdrave' korekcije trga izkoristijo za vsaj en članek o poku 'zlatega' balona. Da o tem pišejo blogerji lahko razumem, da pa o tem pišejo  mediji, ki naj bi podajali neodvisna mnenja s finančnih trgov pa težko razumem. No, lahko, če sprejmem dejstvo, da novinarji in odgovorni uredniki nimajo popolnih informacij o trgu zlata. Poglejmo si torej najprej kakšna je definicija balona. Definira ga eksponentna rast, ki ji sledi eksponentni padec. Lep primer poka balona, je bilo videti pri tehnoloških podjetjih ( t.i. dot-com). Ameriški delniški indeks NASDAQ je od leta 1996 do leta 2000 zrasel od 600 na 5000 točk. V tem primeru je dejansko šlo za klasičen špekulativni balon. V začetku leta 2000 so investitorji to tudi sami kmalu ugotovili in vrednost indeksa je začela upadati. V naslednjih mesecih je vrednost indeksa padla na vrednost 2000 točk, do konca leta 2002 celo na 800 točk. V tem času je tehnološkemu podjetju Microstrategy vrednost delnice padla z vrednosti 3.500 ameriških dolarjev na vsega  4 dolarje!
Zgodba pri zlatu je povsem drugačna, saj je rast cene linearna. Padec cene zlata je posledica ekstremne manipulacije centralnih in t.i. bullion bank (dokazana krivda banki Barclays, odstop Deutsche Bank od fiksiranja cene) in ne poka balona. Nizka cena pač ustreza večjemu številu interesentov kot visoka. Ta ustreza politikom, potencialnim velikim investitorjem, industriji, bančnemu lobiju, lobiju centralnih bank, azijskim državam in blagovni borzi Comex. Na drugi strani bi trenutno visoko ceno pozdravili le proizvajalci (rudniki) in obstoječi investitorji. Še nekaj je. Rast cene zlata odseva slabosti finančnega sistema in valut brez realne podlage. Če verjamemo Jürgenu Starku, nekdanjemu podpredsedniku Bundensbank in glavnemu ekonomistu ECB, ki je dejal, da je finančni sistem ušel izpod nadzora, bi morala biti cena zlata danes torej veliko višja. Jürgen Stark ugotavlja, da je ECB zapravila popolnoma vse možnosti za nadzor nad trenutno gospodarsko situacijo in da je celoten finančni sistem popolna iluzija! In kaj priporoča? Realizacija fiktivnih dobičkov in njihov prenos v tradicionalno varni zatočišči, zlato in srebro. Njegov pogled na situacijo si lahko preberete na tej povezavi tukaj.
Mediji s svojimi nebulozami o poku balona pri zlatu, javnost namerno obračajo stran od ene najbolj perspektivnih naložb v zadnjem in naslednjem desetletju ter hkrati prikrivajo prave balone. Torej, če kdo išče balone, naj pogleda malo okoli sebe in zagotovo ne bo mogel mimo ogromnega balona finančnih derivatov, obvezniškega balona, balona kreditnih kartic, delniškega balona… Njihov pok se lahko zgodi kadarkoli, povzroči pa ga lahko nek dogodek (black swan), ki ga je izjemno težko ali celo nemogoče  v naprej predvideti in napovedati. Ko se bo razpočil obvezniški balon, bo za seboj na denarnem trgu pustil opustošenje, katerega obseg in posledice si danes težko predstavljamo. Trenutno manipulacijo trga zlata in ugodno ceno je torej smiselno izkoristiti za pravočasno zaščito premoženja pred sesutjem denarnega trga.

Leto je na okoli in po navadi si vzamemo čas, da konec leta pogledamo dosežene rezultate in si postavimo nove cilje ali pričakovanja. To velja tudi glede investicijskih vlaganj, ki jih trenutna finančna situacija od nas enostavno zahteva, če ne želimo izgubljati na kupni moči ustvarjenega premoženja. Ob zavidljivi likvidnosti sta za ohranjanje kupne moči zelo primerni plemeniti kovini, zlato in srebro. Glede donosnosti so investitorji v lanskem letu, ob primerjavi rezultatov glede na pretekla leta ter poglabljanju svetovne finančne in gospodarske krize, sicer pričakovali precej več a menim, da bi morali biti zadovoljni tudi z doseženim. Donosnost zlata v lanskem letu je bila v primerjavi z  evro valuto 4,9 odstotna, ki jo na nekaterih bankah lahko dobite le ob vezavi denarne valute za obdobje petih let. To pa ni edina prednost naložbe v fizično zlato pred depozitom. Tu je še večja likvidnost zaradi nevezanih sredstev, »zavarovanje« pred razvrednotenjem papirnate valute, »zavarovanje« pred morebitno spremembo depozita v državne obveznice, višina donosa ni omejena navzgor tako kot pri depozitu, od dobička se ne plača davka tako kot pri obrestih, ki so višje od 1000 evrov in tako dalje. Torej, če gledamo na zlato kot na zaščito do sedaj ustvarjenega premoženja, je tudi v lanskem letu dobro opravilo svojo nalogo. Združeni narodi so v svojem najnovejšem poročilu (World Economic Situation and Prospects 2013) zapisali, da naj bi svetovno gospodarstvo v letošnjem letu poraslo za 2,4 odstotka, v naslednjem letu pa za 3,2 odstotka. Na prvi pogled zadovoljivo a kaj, ko ta podatka občutno znižujeta njihovo napoved izpred vsega pol leta! Poročilo poleg tega poudarja, da je Evropa ujeta v začarani krog visoke brezposelnosti, krhkosti finančnega sektorja, povečanih državnih tveganj, fiskalne strogosti in nizke rasti. Več evropskih gospodarstev in evro območje kot celota, so že v recesiji. V območju evra se je v lanskem letu brezposelnost še povečala na rekordnih, skoraj 12 odstotkov. Tudi ameriško gospodarstvo se je v letu 2012 močno upočasnilo, njegova pričakovana rast v letu 2013 pa bo ostala skromna, okoli 1,7 odstotka. Podatki za Evropo kažejo še precej slabšo sliko. V Nemčiji se je gospodarska rast močno upočasnila medtem, ko gospodarstvo Francije stagnira. Rast gospodarstva v evro območju naj bi bila tako v letošnjem letu le 0,3 odstotka, v naslednjem letu pa 1,4 odstotka. Tveganje za uresničitev precej slabšega scenarija tako še vedno ostaja zelo visoko! Ne gre torej zanemariti dejstva, da v  obstoječem finančnem sistemu, ki ne temelji na realni vrednosti, lahko vlade kadarkoli razvrednotijo valute in s tem prepolovijo vaše premoženje čez noč. Zato ne pozabite, da bomo v krizi vsi izgubili in da bo zmagovalec krize tisti, ki bo izgubil najmanj. S plemenitimi kovinami v portfelju imate realne možnosti, da postanete zmagovalec finančne krize, ki se še ni dobro razplamtela. Najhuje je še pred nami...

Opaziti je, da večina ljudi še vedno neizmerno zaupa bančnim analitikom in upravljavcem premoženja. Sicer nekoliko manj kot nekdaj, a še vedno. Kljub napačnim predvidevanjem v preteklosti tako glede gibanja delniškega trga (kriza v 2008), kot tudi pri gibanju cene zlata. Tu prednjačijo nadobudni mladi analitiki, katerih znanje temelji na pretekli ekonomiji, ki ima s trenutno finančno situacijo bolj malo skupnega. S starim znanjem pa danes na finančnem trgu ni kaj resnega početi. Tako je bilo moč pred kratkim prebrati analizo trga zlata s strani upravitelja premoženja pri eni izmed bank. Na to, da bi bilo za vse bolje, da bančniki opravljajo delo, na katerega se najbolje spoznajo (posojila) sem že pred dvema letoma opozarjal v svojem sestavku na blogu z naslovom Le banke sodi naj bankir. In še vedno nisem spremenil svojega mnenja. Kako bi ga le? V začetku ponudbe vzajemnih skladov v Sloveniji s strani DZU-jev so banke vzajemne sklade ignorirale in varčevalce celo prepričevale v njihovo visoko tveganost. Ko so kasneje banke ugotovile, da kljub njihovem prepričevanju veliko denarja odteka iz bančnega sistema v vzajemne sklade, so jih intenzivno začeli ponujati, tržiti tudi sami. Podobno se je zgodba odvijala tudi  z naložbenimi zavarovanji. In podobno se banke obnašajo danes tudi do zlata, edinega denarja, ki svojo realno vrednost ohranja že več tisoč let! In, da je ironija še večja, so prav centralne banke največji neto kupci zlata že od sredine leta 2009. Zakaj, če ne prinašajo ne dividend, ne obresti in se mu ne da določiti notranje vrednosti? Zato, ker je zlato denar z realno vrednostjo kar pa je bilo mladim analitikom do sedaj očitno zamolčano. Vsaj upam tako, ker si ne znam predstavljati, da to vedo pa vam ne povedo. In cena zlata trenutno zagotovo ne raste zaradi špekulativnega nagona ali pohlepa vlagateljev, ker je vlagateljev na trgu zlata enostavno premalo. Cena na borzi (delnice, surovine, valute) vedno odseva prihodnja pričakovanja vlagateljev na trgu. Če torej cena zlata danes raste, vlagatelji v prihodnje pričakujejo poslabšanje ekonomskih in finančnih razmer in zaradi zaščite realne kupne moči svojega premoženja temu primerno reagirajo na nakupni strani. Poglejmo še nekaj dejstev. Ameriški dolar je v zadnjih 40. letih izgubil več kot 83%, evro pa v samo zadnjih 10. letih 74% svoje realne kupne moči. To pomeni, da povprečna letna letna izguba kupne moči posameznika ni statističnih 2,9% ampak je veliko, veliko višja. Združene države Amerike so se v zadnjih štirih letih zadolžile (6,5 bilijona ameriških dolarjev) za več kot so se skupaj zadolžile v preteklih 219 letih! Japonski državni dolg presega 225% njihovega BDP, javni dolg večine zahodnih evropskih držav v lanskem letu je bil višji od dovoljenega (60% BDP), lanski državni primanjkljaj v večini zahodnih držav pa je bil v lanskem letu med -3% in -5,9% BDP. Države vstopajo v drugi krak recesije za katero priznani finančni strokovnjaki pravijo, da bo štirikrat hujša od prve, ameriška centralna banka (FED) pa je ravnokar napovedal neskončno tiskanje papirnate valute,… Milton Friedman, Nobelov nagrajene za ekonomijo (1976) je nekoč dejal: » Le vlada lahko kvaliteten papir, prekrije s kvalitetnim črnilom in ustvari kombinacijo, ki nima vrednosti.« In ob vsem tem vedenju se človek naj ne bi odločil za plemenite kovine ampak naj bi svoj denar še naprej zaupal banki? Ta zapis bom zaključil z enakimi besedami kot tistega pred dvema letoma, ker želim, da jih ozavestite in nanje pravočasno agirate. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že do sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute popolnoma uničilo (razvrednotilo). In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. Zato je namesto padca vrednosti zlata in srebra v prihodnje bolj realno pričakovati njuno vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še nekaj možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti lojalni in kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.